Z razvojem inovativnih rešitev aktivno sodelujemo v razvojno-raziskovalnih projektih, podprtih s sredstvi Republike Slovenije in Evropske unije. Pri tem dajemo prednost tistim, ki prispevajo k digitalni preobrazbi, učinkovitejšim procesom in trajnostnemu razvoju.
Spodaj predstavljene projekte so podprli:
Razvoj sistema za optimizacijo življenjskega cikla sončnih elektrarn
V projektu Optisolar razvijamo sistem za optimizacijo življenjskega cikla sončnih elektrarn od namestitve do reciklaže. Rešitev, ki bo omogočala koordinacijo, nadzor in optimizacijo procesov življenjskega cikla sončnih elektrarn, temelji na platformi MightyFields. Za fazo optimizacijo namestitve bomo npr. razvili genetske algoritme, ki bodo na podlagi podatkov o vremenu, roku dobave materiala, razpoložljivosti delovnih ekip ipd. sestavili optimalen urnik za izvedbo namestitve sončne elektrarne. Podobno v ostalih fazah življenjskega cikla elektrarne.
Skupna vrednost projekta: 499.467,77 EUR
Skupna višina sofinanciranja: 299.680,63 EUR
Konzorcijski partnerji: JB energija d.o.o., Klančar žerjavi d.o.o. and Comland d.o.o.
Projekt je bil za sofinanciranje izbran na Javnem razpisu »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte NOO« (JR RRI NOO).
Naložba je del ukrepov načrta za okrevanje in odpornost in jo financira Evropska unija iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU.
Pametno razporejanje terenskega dela je tudi okolju bolj prijazno!
Mighty Scheduler je vmesnik za razporejanje dela terenskih ekip, ki vodji predlaga optimalno razporeditev terenskih del med terenske ekipe. Glede na lokacijo posameznikov, razpoložljiv urnik delavcev, njihovo znanje/veščine, razpoložljivo opremo ipd. bo optimiziral potne stroške, skrbel za enakomerno obremenitev zaposlenih, hkrati pa zmanjševal ogljični odtis.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Ste vedeli, da je Mighty Ben sorodnik Siri in Alexe?
Mighty Ben je govorni vmesnik, ki ga v okviru projekta MF Voice priključujemo rešitvi Mightyfields. Uporabnikom bo omogočal, da MightyFields upravljajo govorno. Tako bodo terenske ekipe lahko prostoročno upravljale z aplikacijo, iskale po bazah podatkov ter izpolnjevale obrazce, v naravnem jeziku.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Digitalna preobrazba ekosistema Elektro Ljubljana za podporo energetskemu prehodu in za dvig uporabniške izkušnje
Namen projekta je digitalno preobraziti ekosistem Elektro Ljubljana za podporo energetskemu prehodu in za dvig uporabniške izkušnje. Z razvojem inteligentnih rešitev ter integracijo naprednih tehnologij bomo preobrazili poslovne funkcije razvoja in vzdrževanja elektrodistribucijskega omrežja, ter s tem izboljšali zanesljivost, prožnost ter pospešili adopcijo obnovljivih virov energije. Vzpostavitev digitalnih orodij in njihova integracija s storitvami, ki jih nudimo odjemalcem, pa bo na eni strani omogočala učinkovitejšo komunikacijo, na drugi strani pa odjemalcem zagotovila zmožnost aktivnejšega udejstvovanja v EE ekosistemu.
Projektno partnerstvo sestavljajo Elektro Ljubljana d.d., COMLAND d.o.o., INFORMATIKA d.o.o. in TROIA d.o.o.
Trajanje projekta je od aprila 2022 do marca 2024.
Operacija je bila za sofinanciranje izbrana na Javnem razpisu »Digitalna preobrazba gospodarstva« (JR Digit NOO). Višina celotnih stroškov operacije znaša 2.870.557,00 EUR; višina sofinanciranja znaša 1.468.986,82 EUR.
Naložbo sofinancira Evropska unija iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU
Digitalna preobrazba Taluma
Cilj projekta Aluminij 4.0 je izvesti digitalno preobrazbo Taluma ob sodelovanju partnerjev, Inova IT in Comland. Obsega vzpostavitev tehnoloških, organizacijskih, človeških, procesnih in poslovnih zmogljivosti, da se Talum preoblikuje v vodilno “pametno tovarno” v svoji branži ter se hitreje uči, bolj učinkovito vključuje v digitalne verige vrednosti in bo agilno odgovarjalo na globalne spremembe.
Projektno partnerstvo sestavljajo Talum d.d. Kidričevo, Comland d.o.o. in iNOVA it d.o.o.
Obdobje izvajanja projekta je od 1.5.2022 do 31.3.2024.
Operacija je bila za sofinanciranje izbrana na Javnem razpisu “Digitalna preobrazba gospodarstva” (JR Digit NOO). Vrednost projekta je 6.206.140 €, vrednost sofinanciranja pa 2.195.540 €.
“Financira Evropska unija – NextGenerationEU”
Naložba je del ukrepov slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira Mehanizem za okrevanje in odpornost.
Končna odgovornost mora biti vedno na strani človeka. UI je lahko orodje podpore, ne pa nadomestilo za strokovno presojo in odgovornost. Odgovorna uporaba umetne inteligence ni le tehnično vprašanje, temveč vprašanje kulture zakonitega, etičnega in preglednega delovanja.
Gre za ključne poudarke priporočila za varno in odgovorno uporabo umetne inteligence pri delu, ki jih je februarja 2026 objavil urad Informacijskega pooblaščenca RS. Namenjena so predvsem javnim uslužbencem, a vsebinsko enako relevantna za vse organizacije, ki pri svojem delu uporabljajo občutljive podatke in delajo v reguliranem okolju.
Na kratko so ključne usmeritve glede uporabe UI v organizacijah te:
Več o priporočilih preberite v nadaljevanju ali na spletni strani IP.
Pred uporabo kateregakoli orodja UI je treba preveriti, ali uporabo takšnih orodij sploh dopuščajo interni akti organizacije in pod kakšnimi pogoji. Če uporaba UI ni izrecno urejena, priporočila opozarjajo, da je o tem treba obvestiti nadrejene in uporabo ustrezno urediti pred začetkom uporabe.
Ena ključnih usmeritev priporočil je jasna: v orodja UI ne vnašajte osebnih, zaupnih ali drugih varovanih podatkov, razen kadar je to izrecno dovoljeno in pravno ustrezno urejeno za konkretno orodje in način uporabe.
IP posebej opozarja, da so številna komercialna orodja UI problematična z vidika zagotavljanja pravic posameznikov. Če ni jasno, kako orodje ravna s podatki, ali ima ustrezno pravno podlago in varnostne mehanizme, se vnos osebnih podatkov ne sme izvajati.
Če je uporaba UI dovoljena, priporočila poudarjajo načelo najmanjšega obsega podatkov: v orodje naj se vnese le toliko informacij, kolikor je nujno potrebno za dosego namena. Posebej se odsvetuje vnašanje celotnih dokumentov, polnih besedil, datotek ali fotografij oseb.
IP v priporočilih posebej opozarja na pogosto zmoto: odstranitev imena, naslova ali drugega očitnega identifikatorja še ne pomeni anonimizacije. Če je posameznika še vedno mogoče določiti – neposredno ali posredno – gre še vedno za osebne podatke.
To je pri uporabi UI še posebej pomembno, saj so takšni sistemi zelo učinkoviti pri povezovanju različnih podatkov in iz njih lahko oblikujejo nove informacije o posameznikih. Površni ali “hitri” poskusi anonimizacije zato praviloma niso ustrezni.
Priporočila jasno poudarjajo, da odgovori UI niso vedno pravilni, popolni ali nepristranski. Rezultate je treba kritično presojati in preverjati, zlasti kadar se uporabljajo pri vsebinah, ki vplivajo na posameznike ali postopke odločanja.
Z upoštevanjem notranjih pravil, omejevanjem vnosa podatkov, skrbjo za varstvo osebnih podatkov in ohranjanjem človeške presoje lahko organizacije izkoristijo prednosti UI, hkrati pa zmanjšajo pravna, etična in varnostna tveganja.
