Uporaba AI pri delu – Priporočila Informacijskega pooblaščenca RS

Končna odgovornost mora biti vedno na strani človeka. UI je lahko orodje podpore, ne pa nadomestilo za strokovno presojo in odgovornost. Odgovorna uporaba umetne inteligence ni le tehnično vprašanje, temveč vprašanje kulture zakonitega, etičnega in preglednega delovanja.

Gre za ključne poudarke priporočila za varno in odgovorno uporabo umetne inteligence pri delu, ki jih je februarja 2026 objavil urad Informacijskega pooblaščenca RS. Namenjena so predvsem javnim uslužbencem, a vsebinsko enako relevantna za vse organizacije, ki pri svojem delu uporabljajo občutljive podatke in delajo v reguliranem okolju.

Na kratko so ključne usmeritve glede uporabe UI v organizacijah te:

• uporaba UI naj bo skladna z internimi akti,
• osebni podatki se lahko obdelujejo le ob izpolnjevanju vseh zahtev varstva osebnih podatkov,
• navidezna anonimizacija podatkov pogosto ni dovolj,
• vsak rezultat UI zahteva človeški nadzor in vsebinsko presojo,
• končna odgovornost za odločitev ostaja pri človeku, zaposlenemu v organizaciji.

Več o priporočilih preberite v nadaljevanju ali na spletni strani IP.

Preverjanje notranjih pravil je prvi korak

Pred uporabo kateregakoli orodja UI je treba preveriti, ali uporabo takšnih orodij sploh dopuščajo interni akti organizacije in pod kakšnimi pogoji. Če uporaba UI ni izrecno urejena, priporočila opozarjajo, da je o tem treba obvestiti nadrejene in uporabo ustrezno urediti pred začetkom uporabe.

Vnos osebnih in zaupnih podatkov – raje ne

Ena ključnih usmeritev priporočil je jasna: v orodja UI ne vnašajte osebnih, zaupnih ali drugih varovanih podatkov, razen kadar je to izrecno dovoljeno in pravno ustrezno urejeno za konkretno orodje in način uporabe.

IP posebej opozarja, da so številna komercialna orodja UI problematična z vidika zagotavljanja pravic posameznikov. Če ni jasno, kako orodje ravna s podatki, ali ima ustrezno pravno podlago in varnostne mehanizme, se vnos osebnih podatkov ne sme izvajati.

Načelo najmanjšega obsega podatkov

Če je uporaba UI dovoljena, priporočila poudarjajo načelo najmanjšega obsega podatkov: v orodje naj se vnese le toliko informacij, kolikor je nujno potrebno za dosego namena. Posebej se odsvetuje vnašanje celotnih dokumentov, polnih besedil, datotek ali fotografij oseb.

Anonimizacija ni isto kot brisanje imen

IP v priporočilih posebej opozarja na pogosto zmoto: odstranitev imena, naslova ali drugega očitnega identifikatorja še ne pomeni anonimizacije. Če je posameznika še vedno mogoče določiti – neposredno ali posredno – gre še vedno za osebne podatke.

To je pri uporabi UI še posebej pomembno, saj so takšni sistemi zelo učinkoviti pri povezovanju različnih podatkov in iz njih lahko oblikujejo nove informacije o posameznikih. Površni ali “hitri” poskusi anonimizacije zato praviloma niso ustrezni.

Vedno preverite rezultate in ohranite človeško presojo

Priporočila jasno poudarjajo, da odgovori UI niso vedno pravilni, popolni ali nepristranski. Rezultate je treba kritično presojati in preverjati, zlasti kadar se uporabljajo pri vsebinah, ki vplivajo na posameznike ali postopke odločanja.

Z upoštevanjem notranjih pravil, omejevanjem vnosa podatkov, skrbjo za varstvo osebnih podatkov in ohranjanjem človeške presoje lahko organizacije izkoristijo prednosti UI, hkrati pa zmanjšajo pravna, etična in varnostna tveganja.