Na področju kontrole kakovosti v proizvodnji smo s pomočjo računalniškega vida razvili rešitve, ki v realnem času prepoznavajo napake na izdelkih in tako bistveno zmanjšajo odvisnost od ročnega pregleda.
Leta: 2020 (Šibo – plastični zamaški), 2024 (Talum – aluminijasti izdelki, s TriSense)
Tehnologija: računalniški vid
Kontekst: industrijska kakovostna kontrola, avtomatizacija proizvodnih procesov
1. Šibo (2020) – plastični zamaški
Razvili smo AI‑modul, ki samodejno zaznava napake na plastičnih zamaških (razpoke, deformacije, nepravilnosti v strukturi).
Sistem je bil zasnovan za delovanje neposredno na proizvodni liniji, kar omogoča hitrejše odzivanje na neustrezne izdelke v seriji.
2. Talum (2024) – aluminijasti izdelki (s TriSense)
Skupaj s partnerjem TriSense smo razvili rešitev za prepoznavanje površinskih napak na aluminijastih izdelkih, z višjo natančnostjo in bolj zahtevnim osvetlitvenim okoljem.
Sistem omogoča doslednejšo, ponovljivo in bistveno hitrejšo kontrolo kakovosti v primerjavi z ročnim pregledom. Za projekt smo prejeli srebrno Priznanje GZS za najboljše inovacije 2024.
Na področju kontrole kakovosti v proizvodnji smo s pomočjo računalniškega vida razvili rešitve, ki realnem času prepoznavajo napake na izdelkih in tako bistveno zmanjšajo odvisnost od ročnega pregleda.
Leta: 2020 (Šibo – plastični zamaški), 2024 (Talum – aluminijasti izdelki, s TriSense)
Tehnologija: računalniški vid
Kontekst: industrijska kakovostna kontrola, avtomatizacija proizvodnih procesov
1. Šibo (2020) – plastični zamaški
Razvili smo AI‑modul, ki samodejno zaznava napake na plastičnih zamaških (razpoke, deformacije, nepravilnosti v strukturi).
Sistem na proizvodni liniji omogoča hitrejše odzivanje na neustrezne izdelke v seriji.
2. Talum (2024) – aluminijasti izdelki (s TriSense)
Skupaj s partnerjem TriSense smo razvili rešitev za prepoznavanje površinskih napak na aluminijastih izdelkih, z višjo natančnostjo in bolj zahtevnim osvetlitvenim okoljem.
Sistem omogoča doslednejšo, ponovljivo in bistveno hitrejšo kontrolo kakovosti v primerjavi z ročnim pregledom. Za ta projekt smo prejeli srebrno nagrado GZS za inovacije 2024.
Leto: 2015 (osnovna knjižnica)
Nadaljnje uporabe:
Tehnologija: računalniški vid
Kontekst: EU projekt in nadaljnja komercialna uporaba
V evropskem projektu Empathic (2015) smo razvili jedrno knjižnico za prepoznavanje obraznih gest, ki je zaznavala mimiko v realnem času in omogočala interpretacijo osnovnih čustvenih stanj.
Knjižnica smo zasnovali modularno, zato je bila kasneje uporabljena v dveh povsem različnih, a tehnološko sorodnih aplikacijah:
1. Analiza klicnega centra – Studio Moderna (2018)
Uporaba knjižnice za analizo obraznih gest pri posnetkih interakcij v klicnem centru.
Cilj: Razumevanje povezanosti med obraznimi izrazi zaposlenih in zadovoljstvom strank ter podpora pri treningu svetovalcev.
2. Panacea Gaming – EU projekt (2020)
Uporaba knjižnice v igrificiranem učnem pripomočku za učenje zaznavanja in izražanja čustev pri otrocih z avtizmom.
Cilj: Ustvariti interaktivno igro, ki otroke spodbuja k prepoznavanju in izražanju čustev preko hitrih povratnih informacij in spodbud.
Učinki:
V času, ko je GPS navigacija v mestih lahko odstopala celo do 50 m, notranja navigacija pa je temeljila na WiFi oddajnikih, smo z Zvezo slepih in slabovidnih preverili, kako bi lahko z AI (računalniški vid) povečali varnost in samostojnost oseb s slabovidnostjo.
Leta: 2016
Naročnik / partnerji: EU projekt; Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Pri projektu FIONA smo razvili pilotno rešitev za pomoč slabovidnim pri hoji v zaprtih prostorih. Projekt je nastal v okviru evropskega razpisa in v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih, zato je bil celoten razvoj usmerjen v dejanske potrebe uporabnikov.
Razvili smo vmesnik za navigacijo slepih in slabovidnih oseb po zaprtem prostoru, kjer GPS ni deloval. Prepoznavo slike iz kamere mobilnega telefona smo uparili s podatki vizualnih anotacij. Uporabnika je po poti vodil govorni vmesnik.
Na kratko:
V času, ko je GPS navigacija v mestih lahko odstopala celo do 50 m, smo z Zvezo slepih in slabovidnih preverili, kako bi lahko z računalniškim vidom povečali varnost in samostojnost oseb s slabovidnostjo.
Leto: 2014
Naročnik / partnerji: EU projekt; Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
V projektu ALICE smo razvili pilotno rešitev za pomoč slabovidnim pri hoji na prostem. Projekt je nastal v okviru evropskega razpisa in v tesnem sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije pri razumevanju potreb uporabnikov in testiranju.
S pomočjo prepoznave z računalniškim vidom smo dopolnjevali informacije GPS navigacije ter tako informaciji o lokaciji dodajali prepoznane elemente okolja. Mobilna aplikacija je uporabnika vodila govorno, po vnaprej anotiranih poteh v urbanem okolju.
Na kratko o izsledkih:
Comlandu je projekt prinesel tudi globoko izkušnjo sodelovanja v vključujočem razvoju z uporabniki, predvsem pa še večje zavedanje odgovornosti, ki jo imamo kot razvojna ekipa do uporabnikov naših rešitev.
Naša prva AI projekta, leta 2005 in 2007. V času, ko je bil računalniški vid predvsem raziskovalna tema, smo za Ministrstvo za promet RS razvili dva pilotska projekta za samodejno prepoznavanje prometne signalizacije v realnem okolju.
Naročnik: Ministrstvo za promet RS
Tehnologija: računalniški vid
Leto: 2005 (vertikalna signalizacija) in 2007 (horizontalna signalizacija)
Cilj je bil preveriti, ali lahko tehnologije računalniškega vida skrajšajo in poenostavijo postopke terenskega vzdrževanja prometne infrastrukture. V prvem projektu leta 2005 smo prepoznavali vertikalno signalizacijo (določene tipe prometnih znakov), v drugem projektu leta 2007 pa horizontalno sginalizacijo (prehode za pešce).
Projekta sta na praktičnem primeru dokazala uporabnost tehnologije in hkrati jasno pokazala tudi njene omejitve v tistem času, pri uporabi tehnologije v realnih razmerah. Z drugimi besedami, takrat so bile najnaprednejše metode razpoznave še zelo občutljive npr. na svetenje cestišča v deževnem vremenu, na močne sence poleti ipd.
Učinki:
